Vsakodnevni stres na delovnem mestu, doseganje zastavljenih ciljev tako v osebnem kot poklicnem življenju ter uresničevanje pričakovanj nadrejenih lahko vodi v izgorelost posameznika. V današnji moderni družbi je omenjen sindrom vse pogostejši pojav tako v velikih kot tudi manjših korporacijah. S pravilnimi pristopi pa lahko izgorelost na delovnem mestu tudi predčasno preprečimo. Eden izmed pristopov je masaža, katere učinki so neverjetno pozitivni na telo J
KAJTI znanstveno dokazano dejstvo je, da masaže zmanjšujejo tveganje izgorelosti zaposlenih v velikih in manjših korporacijah.
In kaj je izgorelost?
»Sindrom izgorelosti (angl. burnout syndrome) bi lahko najkrajše opredelili kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega samoizčrpavanja s pretiranim delovnim (deloholizem) in/ali čustvenim angažiranjem.« (www.Bornout.si)
V tem primeru gre za proces, ki je dolgotrajen in bi ga lahko širše gledano opredelili kot samoizčrpavanje. Posameznik se dobesedno žene onkraj svojih zmožnosti, da bi zadovoljil pričakovanja drugih. Simptoma sta visoka angažiranost in deloholizem.
Kako preprečiti izgorelost?
Ameriški inštitut za mentalno zdravje beleži, da je kar 70 % do 90 % vseh obiskov pri zdravniku splošne medicine zaradi težav in bolezni, ki izhajajo iz prevelikega stresa. Da bi se preventivno izognili tovrstnim obiskom pri zdravniku, je potrebno ustrezno ukrepanje. Eden izmed nadvse preprostih in enostavnejših načinov za preprečevanje izgorelosti je redno prakticiranje masaže.
Znanstveno dokazano dejstvo – masaže preprečujejo izgorelost
V strokovni literaturi Komplementarne terapije v klinični praksi (Complementary Therapies in Clinical Practice 29, 2017, 185–188) so podrobneje opisane študije, ki potrjujejo izrazito pozitiven učinek masaž na ljudi. Še posebej ugodno vplivajo na strokovnjake in strokovne delavce vseh vrst, čigar delo je na kakršenkoli način povezano z upravljanji človeških virov ali s stiki, komunikacijo ljudi nasploh. Študije so dokazale učinkovitost že zgolj 10-minutne dnevne masaže na delovnem mestu (lahko tudi kar na stolu), saj se s tem zmanjša mišična napetost telesa ter posledično raven stresa. Hkrati so masaže povzročile upad tesnobe in depresije, zmanjšanje utrujenosti in povečanje živahnosti, radosti ter veselje do življenja. Pozitivne učinke redne terapevtske masaže bi lahko enačili tudi s pozitivnimi učinki terapije. Avtorji študij so izpostavili, da je masaža izvedljiv in nadvse učinkovit standard, ki bi ga bilo potrebno vključiti v vsakodnevno prakso posameznikov, ki imajo precejšnjo tveganje za izgorelost na delovnem mestu. Ena izmed novejših raziskav na tem področju je bila izvedena tudi v Ljubljani leta 2012 (avtor Engen in sodelavci): analiza je bila izvedena o učinku 15-minutne masaže na stolu, ki jo je en teden izvajalo 38 medicinskih sester v delovnem času oz. na delovnem mestu. Rezultati so bili neverjetni, saj potrjujejo pozitiven učinek masaže: njihov nivo stresa in tesnobe se je bistveno zmanjšal. Obstaja tudi nekaj raziskav o pisarniških delavcih, ki so se osredotočale na učinek masaže na fiziološki ravni. Ugotovitve so pokazale, da masaže zelo ugodno vplivajo na izravnavo krvnega tlaka in inzulina v telesu.
Ni pomembno, v kakšnem položaju se masaža izvaja
Študije so pokazale, da sploh ni toliko pomembno v kakšnem položaju se masaža izvaja – ob redni praksi izvedbe masaže je pozitiven učinek zagotovljen. Lahko se izvaja v sedečem, ležečem, polležečem položaju in tudi v službenih prostorih – pomembno je, da se izvaja.